TRADICIJA

Alojz Pavšič je odprl svojo delavnico v Mostu na Soči in nanjo obesil napis Foto Pavšič. Domačini so ga videvali, ko je s fotoaparatom na kolesu in potem motorju vihral od vasi do vasi, iz doline v breg in ovekovečeval trenutke velikih praznikov, obhajil, birm … V svoji delavnici je pred fondale - naslikano odzadje,  postavljal svoje portretirance in portetiranke in jih poizkušal izdelati v kar najlepši podobi.
To je bilo leta 1936.

Delavnico v Mostu na Soči je vodil do leta1956, potem pa se je z družino preselil v Solkan. Obrt je lepo stekla, predvsem po zaslugi fotografij za dokumente, prepustnice,
Prihajali so mladoporočenci, vojaki, ki so svojim puncam pošiljali portrete v uniformi v obveznem srčku z napisom V spomin… . Pojavili so se prvi amaterski fotografi, ki so prinašali filme v razvijanje.

Dogodek fotografiranja je bil svojevrsten praznik, portretiranci so se radi videli lepše bolj brezčasne, zato je bilo potrebno podobo še nekoliko polepšati. Pavšič je na retuširnem pultu z kot iglo nabrušenim svinčnikom, gladil gube, mehko brisal podočnjake. Vendar, kot je sam poudarjal, je vedno pazil da ne bi šel predaleč in zabrisal karakternih potez. Brez teh bi bil obraz kot gladka okroglina lune. Bil je tudi pravi mojster v takrat modnem barvanju podob.

Tudi sam amaterski režiser je veliko veselja našel v fotografiranju predstav takrat nastajajočega  primorskega gledališča.
 
Kot planinec je veliko fotografiral naravo. Predvsem, bi rekli, je imel rad  lepo. Tako izgledajo danes tudi njegove fotografije romantične in imajo nostalgičen pridih.

Sredi 60-ih se je pričela uveljavljati barvna fotografija, nova tehnologija, in vse več je bilo amaterske fotografije. Delo sta počasi prevzela  hčerka  Alenka in njen mož Metod Zavadlav. Tehnologija izdelave fotografij se je hitro spreminjala, prihajali so novi materiali, temnico so skoraj zamenjali razvijalni stroji… V modo je prišlo fotografiranje slavij in situ – na terenu.
Izdelovanje slik v fotografskem laboratoriju je postajalo  vse bolj avtomatizirano.

Metod in Alenka sta našla svež iziv v umetniškem portretiranju ljudi.  Z občutkom in smislom  za svetlobo in senco ter znanjem, ki sta ga podedovala, sta upodobila ničkoliko obrazov. 

Fotografska obrt in umetnost  sta postali družinska strast in poslanstvo …